Notranjska, zeleno srce Slovenije

Polje, ki se ob obilnih padavinah lahko v zgolj treh dneh spremeni v največje slovensko jezero, v poletni suši pa v treh tednih skoraj povsem presahne. Površina jezera se vsak dan vsaj malo spremeni. V izjemnih primerih lahko jezero meri tudi več kot 30 km2, v poletnem času pa le 0,1 km2. Ob vsakem vodostaju ponuja prelepe razglede in različne možnosti za preživljanje prostega časa – kolesarjenje, sprehodi, kopanje, veslanje in vožnjo z lojtrnim vozom.

Ena najlepših vodnih jam po vsem svetu slovi po svojih podzemnih jezerih, kosteh jamskih medvedov in neokrnjenosti. Je namreč ena redkih turističnih jam, v kateri ne boste našli električnih napeljav, razsvetljave in betonskih poti. Namesto tega dobite svojo svetilko in škornje ter se v spremstvu vodnika odpravite na veslanje po smaragdni podzemni vodi.

Postojnska jama je najbolj znana turistična atrakcija Slovenije. Prvi obiskovalec, avstrijski prestolonaslednik Ferdinand I, je vanjo vstopil leta 1819, od takrat pa so v jami leta 2017 našteli že več kot 38 milijonov obiskovalcev. Glede na to, da to turistično atrakcijo v zadnjih letih obišče okrog milijon ljudi letno, naslednji okrogli mejnik ni več daleč. Jama obiskovalce privablja s svojimi izjemnimi kapniškimi tvorbami, vlakcem, ki pelje skozi prvi del jame, in seveda s človeško ribico, skrivnostno jamsko živaljo, ki jo je mogoče v vivariju podrobneje spoznati. Tako kot tudi druge prebivalce temnega in skrivnostnega podzemlja.

Cerkniško jezero je vsak dan drugačno, saj se nivo vode ves čas spreminja, globina struge se običajno giblje od enega do petih metrov, včasih pa preseže tudi te vrednosti. Da bi jezero resnično spoznali, bi ga morali obiskati vsaj enkrat tedensko. Imate pa še eno možnost: obisk Muzeja Jezerski hram v Dolenjem Jezeru. Glavna točka muzeja je maketa Cerkniškega jezera, ki vam bo prikazala, kako voda priteče v Cerkniško jezero in ga napolni ter kako v sušnih mesecih presahne v podzemlje. Poleg makete si boste ogledali tudi posnetke jezera v vseh letnih časih, videli pa boste tudi zbirko starih orodij…

Cerkniški tabor je eden največjih in najmočneje utrjenih ohranjenih taborskih kompleksov na slovenskem. Sestavljen je bil iz petih stolpov, od katerih sta danes ohranjena še dva, v enem od njiju se nahaja Turistično informacijski center, v drugem se je leta 1912 rodil pisatelj in pesnik Jože Udovič. Tik ob taborskem obzidju stoji tudi rojstna hiša skladatelja Frana Gerbiča, znotraj obzidja pa se dviga cerkev Marijinega vnebovzetja. Zanimivost: mesto Cerknica je dobilo ime prav po cerkvi – najprej je bila »cerkvica«, ki je skozi čas postala »Cerknica«.

Pivka ima zaradi svoje strateške lege bogato vojaško-zgodovinsko dediščino. Prav zaradi tega je na območju starih kasarn zrasel Park vojaške zgodovine, muzejsko doživljajski kompleks, namenjen izobraževanju in raziskovanju. Ogledate si lahko orožja, vozila in opremo z različnih zgodovinskih obdobij, se sprehodite skozi obdobje osamosvojitve Slovenije, pokukate v diverzantsko podmornico in še in še.

Območje, kjer se srečata skrivnostni kočevski gozd in tipične kraške oblike. Travniško polje, po katerem vijuga Loški potok, se skriva v objemu gozdov, v katerih živijo številne živali. Poleg velikih treh evropskih zveri, medveda, volka in risa, so tu še jelenjad, srnjad, divja mačka, divji prašič in še mnogo drugih. Ljubitelji gozdov in narave nasploh se bodo v tem okolju počutili izvrstno.

Babno Polje je najhladnejši naseljen kraj v Sloveniji, zato ga mnogi imenujejo kar slovenska Sibirija. Najnižja temperatura, ki naj bi jo tam izmerili, je -39,6°C iz leta 1929, uradno najnižja izmerjena temperatura pa je -34,5°C. Toliko je termometer v Babnem Polju pokazal leta 1956. Poleg tega, da je najbolj mrzla, pa je Babno Polje tudi ena najlepše urejenih vasi v občini Loška dolina. Da je vaščanom mar za svoje okolje in da se trudijo za lepoto svojega kraja, je jasno že pred vstopom v kraj, saj obiskovalce pozdravi velika »Babnopoljska baba«, ki so jo domačini postavili kar sami. Čeprav naj…

Povsem neokrnjena narava le 30 km od glavnega mesta Slovenije. Vidovska planota je težko dostopna, prav zaradi tega pa se lahko pohvali z izjemnimi naravnimi lepotami. Kristalno čisti rečici Iška in Zala, ki tečeta ob planoti, sta svoji strugi vklesali v slikoviti soteski, polni tolmunov, slapov in prepadnih sten. S svojim značajem privabljata goste, željne pustolovščin in poletnega oddiha v številnih tolmunih sredi nedotaknjenega gozda.

Kraška planota, na kateri se gozdovi prepletajo s pisanimi travniki, je zaradi svojih razgibanih cest z malo prometa raj za kolesarje, pa tudi za ljubitelje gozdov. V teh se ni težko izgubiti, pa tudi srečati njene najbolj divje prebivalce – medveda, volka in celo risa.

Največja vodna jama v Sloveniji slovi po edinstvenem sotočju dveh rek. Tu se namreč pod zemljo združita reki Pivka, ki priteče iz Postojnske jame, in Rak, ki priteče iz Rakovega Škocjana. Skupaj na plano pritečeta kot Unica, ki vijuga po Planinskem polju. Jamo lahko tudi obiščete – peš do podzemnega sotočja ali s čolnom do Paradiža, najlepšega dela jame.